Ocenjevanje čezmejnih posledic na bivanjsko okolje se nanaša na odnose med državami, pri tem se pa uporabljiva določila nahajajo v običajem, kakor tudi pogodbenem pravu, nato pa še v nacionalni zakonodaji. Ta članek se ukvarja z obema omenjenima dimenzijama s pomočjo analize primera elektrarne »Prunéřov II«. Avtorja se posvečata vprašanju, ali lahko tiste države, ki so bolj izpostavljene klimatskim spremembam, na mednarodnih forumih odpirajo vprašanje vztrajanja pri izboljšanju in ali je možno enostransko nacionalno odločbo, ki se nanaša na energetiko, napasti z druge strani zemeljske oble. Članek vsebuje pregled uporabljenih pravnih določil in nato analizira situacijo problematike ocenjevanja čezmejnih posledic na bivanjsko okolje v okviru nacionalnih pravnih redov in v sistemu mednarodnega prava za bivanjsko okolje. Prispevek je sklenjen z zaključkom, da je potrebno rezultat danega konkretnega primera gledati s širše perspektive ter da ukrepi, ki jih je sprejela Mikronezija, bodo za druge države, kot tudi posameznike, vir inspiracije k temu, da bodo koristili zakonodajo, ki regulira ocenjevanje čezmejnih posledic in mednarodno običajno pravo. Hkrati se krepijo zelo učinkovite metode za zagotavljanje nacionalnega prava in prava EU, ko ima  javnost v državi porekla pravico, da koristi pomoč oškodovane države oziroma njene javnosti. To pa bi nedvoumno prispelo na pridobivanje mednarodne publicitete in premagovanje oziroma  zniževanje močnih pritiskov, ki se jih vrši na odgovorne nacionalne organe.