Članek se ukvarja z nekaterimi aspekti realizacije državne politike varovanja kulturne dediščine in posebnostmi participacije držav članic Zveze neodvisnih držav (SNS) pri mednarodnih sporazumih (UNESCO, UNIDROIT); avtor se posveča analizi situacije kulturnih dobrin, premeščenih kot posledica druge svetovne vojne, ki se nahajajo na ozemlju moderne Rusije. Avtor zagovarja mnenje, da mednarodna pravna regulacija statusa kulturnih dobrin temelji na interakciji in komplementarnosti ukrepov nacionalnega in mednarodnega prava s prioriteto mednarodnega prava. Dominantna vloga mednarodnega prava se torej kaže tako pri ustvarjanju klasifikacijskih kriterijev svetovne kulturne dediščine za namene njene ločitve od splošne kategorije kulturnih dobrin, kot tudi pri ustvarjanju posebnih mednarodnih institucionalnih mehanizmov za njeno varovanje. Omenjena dejstva služijo kot dokaz ponujene harmonizacije zakonodaje in potrebe po sklepanju novih mednarodnih pogodb, realizaciji izobraževalnega programa, ukvarjajočega se s pravnim varstvom kulturne dediščine.
Ihar Martynenka je predstojnik katedre za civilno pravo in postopke na državni univerzi Yanka Kupala v Grodnem (Belorusija), znanstveni sodelavec, član beloruskega komiteja Združenja za ohranjanje spomenikov in spomeniških območij (ICOMOS) in predstojnik mednarodnih projektov o mednarodnih in nacionalnih pravnih sistemih zaščite zgodovinske in kulturne dediščine v državah CIS. Področje njegovih znanstvenih zanimanj vključuje: težave ob zaščiti kulturne dediščine in primerjalna analiza zakonodaje evropskih držav na področju zaščite kulturne dediščine. Ima več kot 24 let delovnih izkušenj na področju sodne prakse, vključno s 14 leti dela v pisarni javnega tožilstva. Je avtor 210 znanstvenih člankov, vključno s 6 knjigami, ki so izšle v 12 državah.
E-pošta: martinenko@tut.by
