Medtem, ko principe javnega reda (ordre public) kontinentalno pravo smatra kot steber pravnega in socialnega reda, ki tvori njegovo dolgoročno konstanto, pa javni red tako, kot ga razume Common law, spada v dosti bolj obsežno zakonodajno kategorijo. V tem pogledu sta si javni interes in javni red, kot dve različni kategoriji, mnogem bližja, kot to izhaja iz pravnega reda kontinentalnega prava. Kljub temu pa ostajata separatni kategoriji. A naraščajoča tendenca pojava argumentov s sklicevanjem se na javni interes ter mešanjem javnega interesa z javnim redom (ordre public) – pogosto kot posledica terminološke nenatančnosti– je alarmantna, kajti vodi k širitvi ugovora z javnim redom in bolj pogosti uporabi pridržka javnega reda, kar je v nasprotju z interesi mednarodne skupnosti. Javni interes ni nedoločen pravni pojem. Predstavlja abstraktni pojem, ki ga je možno določiti samo na ozadju posebnih pravnih norm (predpisov, standardov). Njegov subjekt so osebe, ki tvorijo svobodno določeno, a v principu določljivo skupino, po navadi pa se ga izraža v formi [absolutno] kogentnih norm (ki imajo v mednarodnem zasebnem pravu največkrat podobo imperativnih norm). Medtem, ko ima institut javnega reda negativne učinke, kogentne norme delujejo kot norme pozitivne. A samo v izjemnih primerih se javni interes smatra za tako zelo odločilen, da se ga lahko kvalificira kot javni red in varuje s kvalificiranimi pravnimi sredstvi. Na razliko od absolutno imperativnih norm, javni red ne zahteva določanja javnega interesa in njegovega konkretnega subjekta oziroma sredstva.